Povedali bi vam dve stvari.
- Zadnjo razredno uro smo začeli s tole uvodno povedjo iz priročnika k projektu Krokus: Čeprav v Evropi trenutno ne divja vojna, pride sem veliko mladih iz držav, kjer vladajo konflikti, zatiranje, lakota in ostale tegobe.
Niti trenutek ni bil potreben za ugotovitev, da izjava ne drži, kajti v Ukrajini divja vojna. Učenci so povedali, kaj so v medijih zasledili o dogajanju v Ukrajini. Nato so si ogledali razstavo, ki so jo o aktualnem dogajanju pripravili devetošolci. Sledil je pogovor o videnem, ki je kaj kmalu pripeljal do trenutka, ko smo nadaljevali s povedjo: Kadarkoli pride do vojn …, ljudje pogosto bežijo ali iščejo zatočišče v drugih deželah.
Učenci so se resno spraševali o smiselnosti vojne in posledicah vojne. O doživljanju omenjenega so povedali to, kar so jim povedali bližnji; omenjali so drugo svetovno vojno, vojno za Slovenijo ter vojno v BiH.
- Naši krokusi še niso zacveteli. Skrbimo za primerno zalivanje, a poganjki so ali izredno visoki in zgolj zeleni ali pa suhi, odmrli. Slednje smo odstranili iz lončkov. Upamo, da preostali vseeno zacvetijo, hkrati pa vemo, da obstaja možnost, da ne bodo. Ampak upamo. Upanje je zadnje, kar ostane človeku.
6.a in Barbara Žlender
